Na veliki četrtek pri dopoldanski krizmeni maši je v stolnici škof posvetil obredna olja. Ta olja se pozneje med letom uporabljajo pri podeljevanju zakramentov krsta, birme, bolniškega maziljenja in duhovniškega posvečenja.

Večerna sveta maša ima trojni spomin. Jezus je pri zadnji večerji z apostoli postavil evharistijo-sveto mašo, duhovništvo in dal novo zapoved, zapoved Ljubezni.

Obredi so polni simbolike. Po odpeti Slavi za tri dni utihnejo zvonovi in orgle. Ob sklepu svete maše se Jezusa v najsvetejšem zakramentu odnese v ječo kot spomin na Jezusovo trpljenje v vrtu Getsemani. Po sklepu svete maše se v cerkvi odkrije oltar. Ta kaže na popolno zapuščenost, žalost, osamljenost, človeško neusmiljenost.

Jezus nas je zbral pri skupni mizi, ker si tudi danes srčno želi jesti z nami. Med besedami in dejanji, ki jih je storil ta večer je najbolj izrazita njegova drža služenja in darovanja. Ga hočemo posnemati?

Napisala: Darja Kastelic

V bogoslužju na cvetno nedeljo se spominjamo Jezusovega slovesnega vhoda v Jeruzalem.

Ljudje so bili  tudi v Jezusovih časih navdušeni nad njim  in njegovimi čudeži. Pozdravljali so ga z oljčnimi vejami in s cvetjem. Ob tem so veselo vzklikali in peli: »Hozana na višavah,  blagoslovljen je kralj judovski, ki prihaja v imenu Gospodovem.«

Tudi mi smo na cvetno nedeljo  prinesli k sv. maši oljčne veje, ki so simbol miru in sprave, ter zelenje, ki predstavlja rodovitnost in življenje. Ministrantje so nosili palmove veje, ki so simbol zmagoslavja in kraljevanja.

Obred smo začeli pred župniščem z blagoslovom zelenja in cvetja, ki smo ga nato v procesiji nesli v cerkev.

 

 

Med sv. mašo smo prisluhnili branju pasijona, ki poroča o zaroti proti Jezusu, zadnji večerji z učenci, Jezusovem trpljenju v vrtu Getsemani, sodnem procesu, obsodbi na smrt, smrti na križu ter o pokopu.

Ponovno smo ozavestili resnico o Jezusovem kraljestvu, ki ni zemeljsko, ampak je kraljestvo Ljubezni in Miru. Jezus vlada v srcih ljudi. Prišel je, da bi premagal smrt in nam odprl pot do svojega Očeta.

Napisala: Marinka Murgelj

Na 4. postno nedeljo smo se župljani Mirne Peči odpravili na romanje na Veselo Goro.

Najprej smo se ustavili v bližini Mirne na kraju, kjer so našli truplo blaženega Alojzija Grozdeta. Priporočili smo se mu s pesmijo in litanijami, nato pa smo nadaljevali pot do Vesele Gore.

Na gričku pod Veselo Goro so kapelice križevega pota, kjer smo molili in premišljevali o Jezusovem trpljenju.

Nato smo se povzpeli še na Veselo Goro in si ogledali lepo baročno cerkev sv. Frančiška Ksaverija, ki je bila v 18. stoletju obiskana božja pot. Domačina sta nam prijazno predstavila zgodovino cerkve in vsebino fresk, izvedeli smo tudi, da je na stranskem oltarju zavetnik našega g. župnika, sv. Janez Nepomuk.

Tako smo postno nedeljsko popoldne preživeli v prijetnem druženju, molitvi in spoznavanju lepih krajev skoraj pozabljenih romarskih poti.

Več podatkov o Veseli Gori pa lahko najdete na tej povezavi: http://www.slovenia-heritage.net/vesela-gora/

Napisal: Franci Ramovš

Družina Gorenčič

Družina Matoh:

Priprave na izdelavo jaslic se pri nas začnejo z nabiranjem maha, s setvijo pšenice na god sv. Lucije in postavitvijo le teh na božični večer pri kateri sodelujemo vsi.

Družina Cesar (Šentjurij):

Pri družini Cesar v Šentjuriju pa so postavili take jaslice, vsi štirje so sodelovali z velikim veseljem.

Družina Kozoglav:

Marija Kozoglav nam je posredovala sliko njihovih domačih papirnatih jaslic, katere krasijo njihovo hišo že več kot 75let.

Družina Kastelic:

Jasli z Jezusom so na hribčku, kar ponazarja našo pot k Bogu. Ta je večkrat strma, tudi naporna, zanjo se je potrebno truditi. Iz Jezusovih jasli izvira voda, saj je Jezus izvir žive vode za naše življenje.

Družina Murgelj:

Ko so angeli šli od njih v nebo, so pastirji govorili drug drugemu: "Pojdimo torej v Betlehem in poglejmo to, kar se je zgodilo in kar nam je sporočil Gospod!" Hitro so odšli tja in našli Marijo, Jožefa in dete, položeno v jasli. Ko so to videli, so povedali o besedi, ki jim je bila rečena o tem otroku.

V začetku leta je bila dana pobuda, da bi v podružnični cerkvi Sv. Jurija v Šentjuriju, jaslice postavili tudi drugi vaščani, ki spadajo pod  zvon Sv. Jurija (Dolenja vas, Hrastje, Poljane in Čemše). To nalogo so do sedaj vestno opravljali vaščani Šentjurija.

V Dolenji vasi smo se tega lotili z vso vnemo. G. Janez Novak je že sredi poletja začel z izdelovanjem figur iz gline. V začetku meseca novembra smo se pri Režekovih na »Breznicah« sestali in dodelili naloge glede na to, kaj je kdo sposoben in lahko naredi. Ženske smo bile zadolžene za nabiranje mahu, Branko za izdelavo makete Betlehema, vodnjaka, ognja, Tone za izdelavo hlevčka in konstrukcijo celotnih jaslic. Prav tako so bili: Tone, Branko, Jože in Dušan "glavni scenaristi jaslic". Pridigale pa smo jima Silva in Nežika tako z besedami, kot s hrano in pijačo. Skoraj vsi vaščani pa so svoje sodelovanje podprli tudi finančno.

Naše jaslice so ročno delo, v njih je stkanih kar nekaj tednov in ur ročnih spretnosti posameznikov. Predstavljajo blišč in razkošje mesta Betlehema v ozadju in v ospredju revščina ter hkrati srečo in veselje ob rojstvu Najsvetejšega.

Postavljanje jaslic je dobilo pomen druženja vasi, saj se vse premalo zavedamo, da se eden mimo drugega samo vozimo in se skoraj več ne pozdravljamo. Jaslice nas združujejo v družino – družino vasi.

Dolenja vas vsem želi blagoslovljene praznike!

Mladi, ki so letos postavljali jaslice v župnijski cerkvi, so tudi na ta način želeli povabiti k pripravi na 900-letnico župnije, ki jo bomo obhajali v letu 2012. V jaslice so postavili makete podružničnih cerkva, ki so jih sami izdelali, v hlevček pa je spremenjen del župnijske cerkve.

Tako so želeli sporočiti, da so naše cerkve, na poseben način župnijska, kraji, kjer nam je Jezus na poseben način blizu. Kakor se je človeku približal pred 2000 leti s tem, da je sam postal človek, tako nam svojo veličino približa pri bogoslužju v naših cerkvah.

Priložnost za srečanje z Njim pa ni samo v naših cerkvah. Župnijska skupnost je kraj, kjer po naših medsebojnih odnosih raste Božje kraljestvo, ki je mir, ljubezen, veselje,… V pripravi na jubilej naše župnije želimo, da se to pokaže v obilni meri.

Povabljeni v našo župnijsko cerkev k ogledu jaslic. Pridružite se župnijski skupnosti, da skupaj pripravimo okolje v katerem bo Božja navzočnost vsem očitna.

Odkar sem, želim svetiti vsem ljudem, tudi tebi.
Moja svetloba te objema, toplota greje.
Ti je lepo ob meni? Se počutiš domače? Da?
Ne smeš me ohranjati le zase;
ne morem in nočem biti dragocena samo tebi.
Če ti je z menoj prijetno, navduši zame še koga;
kakor sem jaz pokazala pot tebi,
jo želim pokazati mnogim.
Kakor si me sprejel ti, želim,
da me sprejme vsak človek.
Naredi korak naprej,
podaj me še komu.
Potrudi se.

Na svetu sem, da SVETim ZA VSE.

Sobotno večerno sveto mašo je daroval nekdanji kaplan v Mirni Peči, gospod Franc Novak. Nagovoril nas je, kako so v preteklosti Izaija, Janez Krstnik in Marija spodbujali ljudstvo ter usmerjali po pravih poteh, da bi ne izgubili vere in zaupanja v Boga.

To sobotno dopoldne je bilo namenjeno za otroke. V župnišču so od 9h pa do 11h izdelovali voščilnice.

V letošnji Stični smo se nekateri udeležili delavnice, ki so jo pripravili Mladi za Kristusa. Ker smo bili nad njimi zelo navdušeni in smo delavnico zapustili z lepimi občutki, smo se odločili, da jih v okviru prenove misijona povabimo tudi v našo župnijo. Tako so v petek 9.12.2011, v mirnopeškem župnišču pripravili srečanje za mlade. To srečanje smo začeli s kratko igrico, kjer je vsak izmed nas dobil različen piškot, potem pa smo glede na vrsto piškota dobila vprašanje, s katerim smo se med seboj spoznali. Po tej igri se je začel »uradni« del srečanja. Najprej nam je Tadej povedal nekaj o Božjem načrtu za vsakega izmed nas. Izvedeli smo, da tudi, če so naše sanje in cilji še tako nemogoči, je Bog le Bog, zato se nam lahko marsikdaj uresničijo. Med seboj smo si tudi povedali kakšne so naše najbolj nore sanje. Nekateri si želijo polet v vesolje, drugi skok s padalom, tretji pa se želijo preseliti.

Družina vzgaja, če hoče ali noče. Verouk brez verske vzgoje v družini ne more otroka vzgojiti v kristjana. V družini otrok dobi temeljne vrednote, ki ga usmerjajo na življenjski poti.

Biti poročen pomeni dati obljubo, da boš za sveti zakon in družino naredil vse, kar je v tvoji moči. Starši moramo prevzeti svoj del odgovornosti za versko vzgojo otrok. To konkretno pomeni, da se moramo truditi za družinsko molitev, reden obisk nedeljske maše in za vzgojo jasnih stališč, ki temeljijo na krščanskih vrednotah. Najbolj vzgajamo z zgledom. Družino poveže skupna molitev in skupno delo.

V petek, 9. 12. 2011, po večerni sv. maši, je župnijske sodelavce nagovoril g. Marjan Lampret, župnik v Breznici na Gorenjskem. G. Lampret nam je spregovoril o poslanstvu in vlogi župnijskih sodelavcev.

Za izhodišče srečanja je izbral odlomek iz pisma apostola Pavla Tesaloničanom ( 1T, 12-25), v katerem apostol Pavel nagovarja svoje prve sodelavce.Prvi kristjani so gradili živo Cerkev in so stvari vzeli zares. Med njimi je vladala bratska ljubezen in neprenehoma so molili. Iskreno so se veselili duhovnikov, jih spoštovali in jim stali ob strani. Poslušanje in branje Božje besede nagovarja tudi sodobnega kristjana k dejavnemu krščanskemu življenju.