V soboto, 28.marca, je v mirnopeški župniji, v tamkajšnjem Župnijskem domu potekalo prvo srečanje Krščanskega bratstva bolnikov in invalidov dolenjske regije, ter župnijske Karitas. " Vzrok za to je bil sicer nenapovedan, pa tudi neviden gost, Tonijev " Abraham".

Res, Toni zna presenetiti. Pa ne le mene, ampak tudi vse ostale. Ni izbral prijateljev le z Dolenjske, ampak je napravil pošten "krog", ki je segal od Ljublane, do Celja, in Sežane.

Prav tako ni pozabil povabiti zvestih sodelavcev župnijske Karitas, in seveda, g. župnika, Janeza Rihtaršiča.

Tako kot vsako naše srečanje, smo tudi to pričeli s preprosto molitvijo: s križem, Očenašem in Zdravamarijo.

Sledil je uradni del srečanja, ob katerem smo spoznali, kaj Krščansko bratstvo bolnikov in invalidov sploh je. Poslanstvo Bratstva je predvsem v tem, da se trudimo vključiti prizadete v družbo, pomagati slehernemu bratu in sestri iz osamelosti, spodbujati k odgovornosti sebe in bližnjega. Smo odprti za vse prizadete v poškodbah, ne glede na starost, po načelu: vsi dajemo, vsi prejemamo. Velik pomen dajemo tudi duhovnemu življenju, saj nas k temu spodbujajo Jezusove besede: " Vstani in hodi". Kaj to pomeni? Kljub bolezni, ali pa prav zaradi nje, vsak dan svojemu življenju dajati smisel.

Ob video projekciji, ki je sledila, smo "prehodili" 40 let Bratstva v Sloveniji,in 70 let Mednarodnega bratstva, ki po svetu zajema več kot 50 držav. Uradni del srečanja smo sklenili z orisom Mednarodnega kongresa, ki je lanskega julija potekal v Celju.

Potem pa je sledilo...presenečenje. Najprej so nas pogostile sodelavke župnijske Karitas z dobrotami, ki so jih pripravile njihove spretne roke, sledil pa je trenutek, ki nam je vzel dih. Naenkrat smo na mizi zagledali torto, in ob njej " Abrahama" - našega Tonija. Toni ne bi bil Toni, če bi praznoval kar "sam". Seveda smo bili mi z njim, a on na nikogar ne pozabi. Ko je bilo treba zarezati v torto, je k sebi na presenečenje vseh nas povabil še našo Tino.

Da vse to ni potekalo brez domačih viž, je za to poskrbel Zlatko, s svojo harmoniko, kot tudi za lepo zapete pesmi pri maši.

Slavljenec je tako, kot se spodobi, s seboj odnesel nekaj skromnih daril, ki smo mu jih prisotni podarili. V imenu Bratstva je to storila Katja Miklič, s strani župnijske Karitas pa tajnica Štefka Žagar.

Ob zaključku srečanja, smo se v farni cerkvi udeležili še večerne svete maše, ki jo je vodil duhovni asistent Borut Pohar.

Toni, naj bodo zlati žarki v Tvojih očeh vse dni Tvojega življenja. Hvala Ti tudi za to, da smo lahko skupaj s članicami župnijske Karitas, g. župnikom, začutili neskončno ljubezen do soljudi, osamljenih, trpečih, pa tudi do Boga.

Bog Vam povrni!

Na tretjo postno nedeljo smo imeli križev pot na podružnici na Malem vrhu. Kljub vetrovnem dnevu se je zbralo lepo število ljudi. Po zamisli našega gospoda župnika naj bi ta križev pot namenili za naše družine. Premišljevanje križevega pota smo vodili starejša in mlajša zakonska skupina. Gospod župnik je vodil, možje so nosili križ, žene smo ob vsaki postaji prebrale Jezusovo trpljenje in najmlajši so nosili sveče.

Na tem križevem potu nas Jezus vabi, da vsak dan vzamemo na svoje rame svoj križ, le tako se zbližamo z njim. Križ tako postane vir veselja, zmage in svetlobe. Če trpljenje sprejmeš, tako najdeš Jezusa, ta pa ti da moč, da ga potrpežljivo prenašaš. Tako ni trpljenje več nesmisel, osamljenost, izguba ampak veselje in smisel za življenje.

Naj zakjučim z molitvijo svetega Janeza Marije Vianeja:

»LJUBIM TE GOSPOD IN PROSIM TE LE ZA ENO MILOST, DA BI TE VEČNO LJUBIL.

MOJ BOG, ČE MOJ JEZIK NE MORE VSAK TRENUTEK GOVORITI, DA TE LJUBI, HOČEM,

DA BI MOJE SRCE TO PONAVLJALO OB VSAKEM MOJEM DIHU.«


Prižnica je poseben del cerkve, kjer je v preteklosti duhovnik vernikom redno podajal pridigo, edini del svete maše v slovenskem jeziku.

Nastala je z gradnjo večjih cerkva, kot rešitev na problem duhovnikove slišnosti, v času ko še niso poznali sodobnega ozvočenja. Zato so na levi strani glavne cerkvene ladje začeli graditi prižnice v obliki balkona, pritrjene na steno ali nosilni steber. Tudi nadstrešek nad njo je služil boljši slišnosti, saj odbija duhovnikov glas v smeri proti vernikom.

Po drugem vatikanskem koncilu je prišlo do večjih sprememb; duhovnik se je med maševanjem od tabernaklja obrnil proti vernikom in celotna maša, ne samo pridiga, je bila v slovenskem jeziku.

Novejše cerkve nimajo več prižnic, starejše pa  jih ohranjajo; največkrat zaradi umetniške vrednosti.

V Mirni Peči, je na drugo postno nedeljo, 1.3.2015, lepo obnovljena prižnica spet služila svojemu prvotnemu namenu. Glas evangelija in pridige je prišel do ušes vseh vernikov v cerkvi, verjamemo da tudi do njihovih src.

Od 23. februarja do 3. marca 2015 bo v Cerkvi na Slovenskem potekala molitvena devetdnevnica v čast Svetemu Duhu za ohranitev vrednote družine. Slovenska škofovska konferenca vabi vse katoličane in ljudi dobre volje, da v skupni molitvi k Svetemu Duhu prosimo za ohranitev vrednote družine. V četrtek, 19. februarja, se je ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore OFM udeležil posveta Komisije Pravičnost in mir o predlogu sprememb Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih.

Predlagatelji v Državnem zboru želijo redefinirati pojem družine z uvedbo novega zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerij, čeprav je ta poskus javnost že zavrnila z referendumom leta 2012.

Papež Frančišek je v svoji poslanici za letošnji postni čas poudaril: “Ne podcenjujmo moči skupinske molitve!”, večkrat pa je že govoril o molitvi, ki dela čudeže, le verjeti in zaupati moramo.

V času molitvene devetdnevnice bo v programu Radia Ognjišče ob 5.00 zjutraj prenos molitve rožnega venca iz radijske kapele, ob 12.00 pa prenos molitve rožnega venca Božjega usmiljenja.


Posvet Komisije Pravičnost in mir o predlogu sprememb Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih

V četrtek, 19. februarja 2015, je v Antonovem domu v Ljubljani, potekal posvet Komisije Pravičnost in mir o predlogu sprememb Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), ki želi definicijo zakonske zveze iz "življenjske skupnosti moškega in ženske" spremeniti v "življenjsko skupnost dveh oseb". V primeru, da bo predlog v začetku marca 2015 v Državnem zboru sprejet, bodo poleg simbolnega razvrednotenja zakonske zveze moža in žene sledile številne posledice, ki se dotikajo življenja Cerkve in vernikov kot so:

·      sprememba učnih vsebin v javno veljavnih programih;
·      predstavljanje in promoviranje istospolnih praks ter spremembe spola v vrtcih in šolah;
·      diskriminacija (izguba zaposlitve) vseh, ki se ne bodo strinjali z ideološko redefinicijo zakonske zveze (npr. matičarjev, sodnikov, učiteljev itd.);
·      možnost posvojitve otrok in umetne oploditve tudi za istospolne pare;
·      omejevanje pravice staršev, da vzgajajo svoje otroke v skladu s svojim prepričanjem;
·      ukinitev financiranja katoliških vrtcev, osnovnih in srednjih šol, ki ne bodo sledili sporni državni ideologiji;
·      diskriminacija družinskih, verskih in humanitarnih organizacij na javnih razpisih, če se te pri svojem delu ne bodo izrecno posvečale istospolnim skupnostim.       

Zbrani na posvetu so si ogledali film Razkritje: Kaj se je zgodilo v Massachussettsu po uzakonitvi porok istospolnih, ki si ga lahko ogledate na: https://www.youtube.com/watch?v=vLYCiLb4zKA

Na posvetu so svoje poglede na spremembe ZZZDR predstavili dr. Tadej Strehovec (Komisija Pravičnost in mir), dr. France Cukjati, Mojca Kucler Dolinar, Tomaž Merše (Družinska pobuda), Metka Zevnik in Aleš Primc (Koalicija »Za otroke gre) ter ljubljanski nadškof metropolil msgr. Stanislav Zore OFM.

Koledovanje je običaj še iz rimskih časov. Ime izvira iz besede kalende, kakor so Rimljani imenovali prvi dan v mesecu. Tega dne so meščani v hrupnih sprevodih hodili po mestu, peli in plesali.

Krščanstvo je prvotno koledovanje nadgradilo z veselim oznanilom, da se je rodil Jezus, Odrešenik sveta, ki nam prinaša upanje. Koledniki se preoblečejo v svete tri kralje in v božičnem času (24.12.- 6.1.)  hodijo od hiše do hiše, prepevajo kolednice in zbirajo darove za revne. Tako tudi združujejo ljudi v skupno praznovanje.

Besedila pesmi kolednic so različna, vsa pa imajo tri glavne dele. V prvem delu prinese pozdrav hiši, v drugem zaželi srečo, zdravje in dobro letino, v tretjem prosi za nekaj darov.

Letos je koledovanje ali trikraljevska akcija zaživela tudi v župniji Mirna Peč. Že sama priprava; izdelovanje kron, zvezd repatic in kraljevskih oblek, je v adventu  združevala nekaj birmancev in sodelavcev Karitas.

Na sobotno popoldne, 27.12.2014, so se tako dobro opremljeni odpravili na pot. Oblikovale so se štiri skupine, za vsako  smer neba po ena. Obiskali so kar nekaj vasi. Blagoslova pa so poklicali tudi na vse tiste, katere jim ni uspelo obiskati v tem letu. Z zbranimi darovi bodo podprli misijonarske projekte, birmancem pa bo ostal prav poseben spomin na leto priprave na prejem zakramenta svete birme.

Več o trikraljevski akciji.

150 let Friderika Ireneja Barage

Priprave na krst

Češčenje

Povabljeni, da se ob četrtkih, ki je ustanovni dan evharistije, pridružite molitvi pred Najsvetejšim.
Po češčenju povabljeni na srečanje v župnišce.