Na tretjo postno nedeljo smo imeli križev pot na podružnici na Malem vrhu. Kljub vetrovnem dnevu se je zbralo lepo število ljudi. Po zamisli našega gospoda župnika naj bi ta križev pot namenili za naše družine. Premišljevanje križevega pota smo vodili starejša in mlajša zakonska skupina. Gospod župnik je vodil, možje so nosili križ, žene smo ob vsaki postaji prebrale Jezusovo trpljenje in najmlajši so nosili sveče.
Na tem križevem potu nas Jezus vabi, da vsak dan vzamemo na svoje rame svoj križ, le tako se zbližamo z njim. Križ tako postane vir veselja, zmage in svetlobe. Če trpljenje sprejmeš, tako najdeš Jezusa, ta pa ti da moč, da ga potrpežljivo prenašaš. Tako ni trpljenje več nesmisel, osamljenost, izguba ampak veselje in smisel za življenje.
Naj zakjučim z molitvijo svetega Janeza Marije Vianeja:
»LJUBIM TE GOSPOD IN PROSIM TE LE ZA ENO MILOST, DA BI TE VEČNO LJUBIL.
MOJ BOG, ČE MOJ JEZIK NE MORE VSAK TRENUTEK GOVORITI, DA TE LJUBI, HOČEM,
DA BI MOJE SRCE TO PONAVLJALO OB VSAKEM MOJEM DIHU.«