V hiši in okoli nje je vse lepo pospravljeno. Zadovoljni z nakupi po akcijskih cenah kuhamo božično večerjo. Res se nam je posrečilo izbrati najboljše recepte, ki so jih ponujale revije. Smrečica je postavljena, pod njo so celo figure, s katerih smo skrbno zbrisali prah... Ostalo nam je ravno prav časa, da se odpravimo k večerni maši. Celo najmlajše bomo vzeli s seboj, bomo že preživeli malo živžava...
Vstopimo v cerkev, se pokrižamo z blagoslovljeno vodo in želimo pozdraviti Jezusa v jaslih. Toda Jezusa ni! Kakšen je božič brez Jezusa?
Med pridigo nas vprašanje ali obstaja kristjan brez Jezusa – sili v razmišljanje, v srečanje s samim seboj? Ali sem pospravil tudi v svojem srcu, sem uspel urediti odnose okoli sebe, sem zadovoljen z opravljenim zakramentom svete spovedi, sem pobrisal prah ali celo nanovo postavil lestvico vrednot? In končno ali imam še dovolj časa, da grem k Jezusu?
Vesela novica je, da On sam prihaja k nam kot Emanuel, kar pomeni Bog z nami, med nami in v nas. Jezusa nam ne more nihče vzeti, če tega sami ne dovolimo. Zato so nam segle besede g. župnika v srce. Hočemo pravi božič, hočemo Jezusa!
Blagoslovljen božič, naj bo vsak naš dan v tesni navezi z Jezusom!
