Poslušaj Izrael, Gospod, naš Bog, je edini Gospod. Ljubi Gospoda, svojega Boga, iz vsega srca, iz vse duše, z vsem mišljenjem in z vso močjo. Druga pa je tale: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. Večja od teh dveh ni nobena druga zapoved.
Mr 12, 29-31
Na nedeljo, po prazniku vseh svetih, vsako leto obhajamo zahvalno nedeljo. Opozori nas na pomen zahvale in nas uči, da v vsem in vsakemu iščemo dobro. Zahvala zajema vse naše življenje – vse kar smo in kar imamo. Hvaležni smo Bogu in ljudem.
Najvišja oblika zahvale je daritev svete maše. Beseda evharistija pomeni zahvala. Vsak dan srečamo ljudi, vsak dan lahko opazimo veliko stvari in doživetij, ki so se nam še včeraj zdele samoumevne. Iskreno hvaležni smo lahko samo, če se zavedamo dragocenosti prejetih darov. Ob tem lahko resnično začutimo, da nas ima Bog rad.
Eden največjih darov, ki so nam dani je življenje. Bog je prav vsakega izmed nas poklical v življenje z namenom. Kristjani smo hvaležni za dar vere. V letu vere smo še prav posebej poklicani, da poglobimo svoj osebni odnos z Bogom, da ga po svojih najboljših močeh oznanjamo in uveljavljamo krščanske vrednote v svojem okolju. Tudi ta dar ni samoumeven. Tudi težke stvari se zgodijo zato, ker naše življenje to potrebuje, da nas izoblikuje v boljše ljudi.
Biti hvaležen pomeni imeti veliko srce. Pomembno je, da si ozavestimo, ne samo za kaj smo hvaležni, ampak predvsem komu smo hvaležni. Zahvala bližnjemu utrjuje dobre medsebojne odnose in gradi občestvo. Zato ne bodimo leni pri izkazovanju hvaležnosti. Zahvalimo se svojemu sozakoncu, staršem, otrokom, prijateljem,...
Neprenehoma se zahvaljujmo Bogu.
Če smo ljubeči do svojih bližnjih, smo ljubeči do Boga. In obratno. Ljubiti Boga pomeni ljubiti bližnjega. Ljudje, ki znajo ljubiti, ki se znajo zahvaliti, naredijo svet lepši.
