Lei gre danes čisto vse narobe. Jakob, oh, ta Jakob! On je vsega kriv. Tako je neroden, da ji je že zjutraj podrl njeno hišico za punčke, ker nič ne gleda, kje hodi. Lea že vse dopoldne po svoji sobi išče krožničke in kozarčke za njene punčke in zdaj vidi, da še vedno manjkajo tudi glavnik in biseri iz lepotilne skrinjice. Nikjerjih ni.

Zdaj je res jezna. Jakob bo že videl. Podrla mu bo njegov stolp, ki ga je včeraj popoldne zgradil iz kock. Naslednjič pa naj malo pazi, kje hodi! Nemudoma brcne v Jakobov stolp iz kock, da se zruši kot babilonski stolp. A že naslednji trenutek ji postane žal, da je to storila. Jakob pa prične jokati, ko vidi, kaj je naredila.

Lea gre v svojo sobo in obupuje. Vse kaže, da le ne bo postala svetnica, če bo vse, kar jo prizadene, vračala z enako mero. Malo jo je sram, da je Jakobu nalašč porušila stolp, a obenem mu še vedno zameri.

Domov pride mamica, ki potem, ko na stopnicah zasliši Jakobov jok, pohiti po stopnicah. "Kaj pa je narobe?" kliče že od daleč. "Lea mi je podrla stolp", toži Jakob. "Ti pa meni hišico za punčke", mu ne ostane dolžna Lea. "Po nesreči je bilo, ti si pa moj stolp nalašč," hlipa Jakob. "Je to res?" vpraša mamica. "Res, ampak on ...", hiti Lea.

"Ni važno", pravi mamica. "Mislim, da se morata oba drug drugemu opravičiti in popraviti, kar sta naredila." "Nima smisla", reče Lea. Tako ali tako ne bom nikoli postala svetnica." "No, tega pa ne moreš vedeti vnaprej," ji odgovori mamica. "Tudi svetniki so včasih delali čudne stvari, a bilo jim je žal in so potem, ko so videli, da je bilo to, kar so storili, narobe, skušali popraviti, kar se je dalo. Skušali so se poboljšati in postajati vedno bolj podobni Mariji. Ona, kisama ni nikoli grešila, je videla, kako je Jezusljudem rad odpuščal grehe, če so ga za to prosili, in je tudi sama vedno polna usmiljenja do grešnikov. Zato Marijo imenujemo Pribežališče grešnikov in zato jo v njeni molitvi vedno znova prosimo: "prosi za nas, grešnike".

"Jakob, pridi, ti bom jaz sestavila stolp nazaj", se ponudi Lea. "Jaz pa ti bom pomagal poiskati glavnik in bisere", ji odvrne Jakob. Mamica se nasmehne in je vesela, da sta oba tako hitro in dobro razumela, kaj morata storiti.

Današnji izziv

“Bodite drug do drugega dobrosrčni in usmiljeni ter drug drugemu odpuščajte, kakorje tudi vam Bog odpustil v Kristusu.” (Ef 4, 32)

Vsi kdaj storimo napako, grešimo … Pomembno je, da se znamo opravičiti in napako popraviti po svojih najboljših močeh, tako kot sta v današnji zgodbi to storila Lea in Jakob. Jezus nam odpušča čisto vse napake, če se jih le kesamo. On očisti naše srce grehov, da je spet belo in sijoče. Danes vas vabimo k izdelovanju belega srca! Prav takšnega, kot ga je imela mati Marija in ga imamo tudi mi, kadar se opravičimo in si med seboj odpuščamo. Potreboval boš nekaj listov belega papirja, tempera barve ali barve za slikanje s prsti. Iz papirja izreži srce poljubne velikosti. Položi ga na drug bel list. Svoj prst ali čopič pomoči v različne barve in okrog obrisa srca delaj pisane prstne odtise. Ideje najdeš v prilogi. Tudi kadar na srčku dobimo kakšen “madež”, ga Jezus s svojo ljubeznijo umije. Na to se spomnimo vedno, kadar nam spodleti v življenju.

Jezus,
ne želim z grehom zapraviti Tvoje prisotnosti v mojem življenju.
Vem, da mi kljub trudu in prizadevanju še vedno spodleti in grešim ...
Sam se ne morem rešiti.
Ne bom več zapiral vratsvojega srca, ko te bom slišal trkati.
Z vero in hvaležnostjo sprejemam Tvoj dar odrešenja,
saj vem, da si tudi zame prišel na svet,
umrl za moje grehe in vstal od mrtvih.
Hvala, ker nosiš grehe vsega človeštva,
nam odpuščašin kažeš pot v novo življenje.
Pridi v moje srce,Jezus.
Naj bo vedno čisto in belo, pripravljeno Zate.

Amen. 

Čas zame, za naju ... Devetnajsti dan: Odpuščanje...

Odpuščati drug drugemu je včasih vse prej kot lahko, pogosto pa najtežje odpustimo ravno sebi. Gotovo imaš izkušnjo, ko bi najraje prevrtel čas nazaj in ne bi naredil tistega dejanja ali izrekel tiste besede,s katero si prizadel bližnjega …

Danes se lahko vprašam: "Ali nosim v srcu kakšno zamero, ki je ne morem izpustiti? Znam pristopiti do drugega, priznati svoje napake in ga prositi za odpuščanje? Kako se odzovem na opravičilo, ki ga prejmem od drugega?"

Marija, ti si nam zgled v ponižnosti in skromnosti. Pomagaj nam, da bomo znali videti lastne napake in jih bomo po svojih najboljših močeh popravljali.

“Odpuščanje je milost, ki se zgodi tistemu, ki je prehodil svoj križev pot od začetne bolečine do končnega olajšanja.” (A. Rebula)

A ta pot ni vedno najkrajša … Sta si že ogledala film The Shack/Koliba (2017)? Poglejta si ga (morda še enkrat?) skupaj, saj čudovito prikazuje pot odpuščanja. Čeprav je lahko težka, nas edina vodi k življenju v osebni svobodi in nam prinaša notranji mir.

Danes v molitvi prosita za to milost odpuščanja. Vsak dan si poskusita sproti povedati, kaj vaju jezi, kaj vaju boli in kaj pogrešata v odnosu. Tako bo odpuščanje bližje in dostopnejše.