Družina vzgaja, če hoče ali noče. Verouk brez verske vzgoje v družini ne more otroka vzgojiti v kristjana. V družini otrok dobi temeljne vrednote, ki ga usmerjajo na življenjski poti.
Biti poročen pomeni dati obljubo, da boš za sveti zakon in družino naredil vse, kar je v tvoji moči. Starši moramo prevzeti svoj del odgovornosti za versko vzgojo otrok. To konkretno pomeni, da se moramo truditi za družinsko molitev, reden obisk nedeljske maše in za vzgojo jasnih stališč, ki temeljijo na krščanskih vrednotah. Najbolj vzgajamo z zgledom. Družino poveže skupna molitev in skupno delo.
Družina je kraj, kjer si sprejet, razumljen, kjer razvijaš svoje talente; se počutiš varno in zaupanja vreden. Zato si je potrebno načrtno vzeti čas, si povedati svoja hrepenenja, želje, misli, strahove in radosti. Komunikacijo je potrebno iz dneva v dan razvijati, zavedati se, da je pogovor osnovni temelj odnosov. Svojega zakonca in vse člane družine je potrebno sprejeti in vzljubiti v njihovi nepopolnosti, se veseliti medsebojnih razlik.
Na prvo mesto je potrebno vedno postaviti Boga, se mu zahvaljevati za poslanstvo, ki ti ga je zaupal in verovati, da je On vedno s teboj in s tvojo družino.
Hvala zakoncema Rožman za osebno pričevanje in vzpodbudo, da se bomo starši še z večjim veseljem trudili graditi odnose, za katere je vredno živeti.
Napisala: Darja Kastelic