Posvetitev novega daritvenega oltarja
V ponedeljek, 16. 4. 2012, je bil v naši župnijski cerkvi dan celodnevnega čaščenja. To pomeni, da je bilo Najsvetejše na vidnem mestu izpostavljeno skozi ves dan. Gospod župnik je pripravil poseben razpored, da smo župljani lahko vsako uro prihajali molit iz različnih vasi. Prihajali smo pred Jezusa, ki biva pod podobo kruha, ga molili in slavili. Izročali smo mu svoje življenje; bolečine, težave in skrbi, pa tudi vse radostne trenutke. Okušali smo njegov mir, njegovo tolažbo in bili deležni številnih milosti.
Slovesen zaključek celodnevnega čaščenja se je začel ob 18. 45 s petimi litanijami in nadaljeval s slovesno sv. mašo.
Bogoslužje je vodil škof Andrej Glavan, somaševali pa so dekanijski duhovniki in duhovniki, mirnopeški rojaki. Sv. maše sta se udeležili tudi dve redovnici.
V duhovnem nagovoru je škof spregovoril o pomenu daritvenega oltarja.
Oltar je središče evharističnega bogoslužja. Na njem se daruje Jezus, kakor se je pri zadnji večerji na veliki četrtek daroval ob mizi velikonočne večerje in na veliki petek na oltarju križa. Oltar je miza za daritev in velikonočni obed. Pri njem se zbiramo, da se s Kristusovo daritvijo zahvaljujemo Bogu, in prejemamo njegovo telo in kri. Ker je pravi duhovni oltar Kristus, smo tudi mi, kot njegovi udje, duhovni oltarji. Na oltarju svojega srca moremo darovati Bogu daritev svojega življenja.
Po pridigi je škof blagoslovil nov daritveni oltar in vanj vgradil relikvije blaženega Alojzija Grozdeta.
Relikvije so posmrtni ostanki svetnikov ali njihovih osebnih predmetov. Ob relikvijah se verniki obračamo na svetnika za priprošnjo ali tudi za njegovo čudežno posredovanje.
Grozde se je odlikoval v trdni veri in stanovitni molitvi. Maša z obhajilom je bila žarišče njegove duhovnosti. V svoj zvezek je zapisal naslednje vodilo:« Sveta evharistija je sonce mojega življenja.«
Po litanijah vseh svetnikov je škof s posvetilno molitvijo oltar posvetil Bogu v čast. Oltar je za vedno postal posvečeni žrtvenik Kristusove daritve in kraj zahvale. Sledilo je maziljenje oltarja s sveto karizmo. S tem dejanjem je postal oltar simbol Kristusa- Maziljenca. Škof je na oltarju prižgal kadilo in novo posvečeni oltar pokadil v znamenje, da se bo Kristusova daritev dvigala kakor kadilo pred Božje obličje, z njo pa tudi daritve in molitve vseh vernikov.
Nato so mašni strežniki pripravili oltar za prvo sveto daritev. Evharistična daritev je bila zelo slovesna, k čemur je z ubranim petjem prispeval tudi domači zbor.
Gospod župnik, Janez Rihtaršič, in predstavnika župljanov so se zahvalili gospodu škofu in duhovnikom za njihov prispevek k obhajanju župnijskega praznika.
Nazadnje je škof vsem prisotnim, ki so opravili sveto spoved in prejeli sveto obhajilo, s posebnim blagoslovom podelil popolni odpustek.
Zaključili smo dan celodnevnega čaščenja Svetega Rešnjega Telesa, ki je bil poln milosti za našo župnijo. Še naprej radi prihajajmo k Jezusu, ki je pod podobo skromnega koščka kruha tako močno prisoten med nami. Pri vsaki sv. maši se daruje kot hrana za našo dušo in telo. Neizmerni in nedoumljivi dar, ki nam daje moč za polno življenje!
Nagovorijo pa naj nas tudi besede s. Marije Horvat, karmeličanke, ki je zapisala:« Jezus ni ostal na zemlji samo v sv. evharistiji, s katero se hranimo enkrat na dan. Jezus je ostal v Božji besedi, še posebej tam, kjer sta namreč dva ali so trije… v medsebojni ljubezni, v bratu. To pa mi daje priložnost, da se tako večkrat hranim z Njim.«
Napisala: Marinka Murgelj