V letošnjem letu je v naši župniji župnik prvič blagoslovil velikonočne jedi le v župnijski cerkvi, in sicer ob 10. , 11., 15. in 16. uri. Vsi župljani smo tako lahko blagoslov jedi združili s čaščenjem Jezusa v Božjem grobu.

Ob uvodni pesmi je župnik  izpostavil Najsvetejše, nato smo skupno molili na čast Srcu Jezusovemu, izročili smo mu vse svoje težave, vprašanja, strahove in se mu hkrati zahvalili za vse kar nam je dano, predvsem za veselje in upanje.

Po branju božje besede, prošnjah in skupni molitvi Oče naš je župnik blagoslovil velikonočne jedi, kar ima globoko vsebino in simboliko.

Kruh je znamenje Božje dobrote in človekovega dela. V zahodni civilizaciji velja kruh za osnovno človeško hrano. Kot znamenje življenja nas spominja na Kristusove besede o zrnu, ki mora v zemlji umreti, da lahko obrodi sad. To zrno je Kristus, ki je moral skozi trpljenje in smrt. Jezus je v puščavi kruh tudi čudežno pomnožil.

Meso (šunka) je podoba Jezusa Kristusa, pravega velikonočnega Jagnjeta, ki je bilo darovano za naše grehe. Spominja nas tudi na velikonočno jagnje, ki so ga Izraelci uživali v spomin na rešitev iz egiptovske sužnosti.

Pet rdečih pirhov simbolizira pet Jezusovih ran, hkrati pa so tudi podoba groba in simbol vstajenja. V jajcu se namreč skriva življenje, ki ob določenih pogojih zdrobi lupino in pride na dan. Lupina je podoba skal, ki so zapirale Kristusov grob, a jih je Kristus ob vstajenju odvalil.

Korenine hrena nas spominjajo na tri žeblje, s katerimi je bilo Jezusovo telo pribito na križ. Ko okušamo njegovo ostrino, se spominjamo, da je Kristusovo trpljenje cena našega odrešenja. Grenkoba nas spominja na Kristusovo žejo na križu, ki je bila predvsem žeja po človeški in Božji bližini.

Na koncu nam je podelil še posebni blagoslov, nam voščil lepo praznovanje, v spomin pa nam je podaril podobice z molitvijo ob velikonočni mizi.

Velikonočna jedila naj v družini ustvarjajo Božje okolje in naj bodo podoba velikonočne večerje, ki jo je Jezus obhajal s svojimi učenci.

Napisala: Sonja Šuštaršič

Prvi obred praznovanja velike sobote, zadnjega dneva ki zaključuje veliko tridnevje, je blagoslov ognja. Ob cerkvi se nas je zbralo kar nekaj ljudi, predvsem otrok kateri pridno raznašajo ogenj po vaseh. Po branju berila in prošnjah je župnik blagoslovil ogenj. Nato smo na ogenj pritaknili svoje gobe in jih ponesli po vaseh. Tako se je razširil ta blagoslovljeni ogenj po domovih in napolnil domove s prijetnim vonjem.

Napisal: David Mavec

Veliki petek je dan, ko se spominjamo Jezusovega trpljenja in Njegove smrti na križu.  Na ta dan ni svete maše, saj Jezus kot veliki duhovnik sam mašuje na oltarju križa.

V naši cerkvi  se je obred velikega petka pričel z vstopom ministrantov in duhovnika, ki je leže počastil oltar. Verniki smo v zbranosti in tihoti molili. Po branju beril smo prisluhnili pasionu ali poročilu o Jezusovem trpljenju iz  Janezovega evangelija. Skupaj z Jezusom smo podoživljali zadnje ure njegovega življenja in Njegovo smrt, da se je izpolnila Očetova volja. Prvi del obredov se je zaključil s prošnjami, kjer smo  molili za sodobno družbo in njene voditelje, za drugače verujoče in neverujoče, za cerkvene potrebe ter za odnose z judovsko skupnostjo.

Sledil je najpomembnejši del obreda, češčenje križa. Duhovnik nas je trikrat nagovoril z besedami: glejte les križa, na katerem je zveličanje sveta viselo. Vsakokrat smo odgovorili: pridite molimo. Križ je najprej počastil  duhovnik, nato pa še ministranti in vsi ostali. Ob pogledu na Križanega smo bili globoko pretreseni. Izročili smo mu vso svojo bedo, majhnost, težke trenutke, a hkrati tudi hvaležnost, veselje in upanje.

Obhajilni obred je bil zadnji del bogoslužja velikega petka. Duhovnik je prenesel Najsvetejše iz ječe na daritveni oltar. Skupaj smo zmolili molitev Oče naš  in pristopili k obhajilu ter se še tesneje povezali z Jezusom.

Po zaključku obreda je duhovnik Najsvetejše zagrnjeno s tančico odnesel v Božji grob, kjer je izpostavljeno v češčenje. Ob molitvi Rožnega venca smo ponovno podoživljali Jezusov križev pot z vpletanjem lastnih življenjskih preizkušenj.

Napisala: Sonja Šuštaršič

Na veliki četrtek pri dopoldanski krizmeni maši je v stolnici škof posvetil obredna olja. Ta olja se pozneje med letom uporabljajo pri podeljevanju zakramentov krsta, birme, bolniškega maziljenja in duhovniškega posvečenja.

Večerna sveta maša ima trojni spomin. Jezus je pri zadnji večerji z apostoli postavil evharistijo-sveto mašo, duhovništvo in dal novo zapoved, zapoved Ljubezni.

Obredi so polni simbolike. Po odpeti Slavi za tri dni utihnejo zvonovi in orgle. Ob sklepu svete maše se Jezusa v najsvetejšem zakramentu odnese v ječo kot spomin na Jezusovo trpljenje v vrtu Getsemani. Po sklepu svete maše se v cerkvi odkrije oltar. Ta kaže na popolno zapuščenost, žalost, osamljenost, človeško neusmiljenost.

Jezus nas je zbral pri skupni mizi, ker si tudi danes srčno želi jesti z nami. Med besedami in dejanji, ki jih je storil ta večer je najbolj izrazita njegova drža služenja in darovanja. Ga hočemo posnemati?

Napisala: Darja Kastelic

V bogoslužju na cvetno nedeljo se spominjamo Jezusovega slovesnega vhoda v Jeruzalem.

Ljudje so bili  tudi v Jezusovih časih navdušeni nad njim  in njegovimi čudeži. Pozdravljali so ga z oljčnimi vejami in s cvetjem. Ob tem so veselo vzklikali in peli: »Hozana na višavah,  blagoslovljen je kralj judovski, ki prihaja v imenu Gospodovem.«

Tudi mi smo na cvetno nedeljo  prinesli k sv. maši oljčne veje, ki so simbol miru in sprave, ter zelenje, ki predstavlja rodovitnost in življenje. Ministrantje so nosili palmove veje, ki so simbol zmagoslavja in kraljevanja.

Obred smo začeli pred župniščem z blagoslovom zelenja in cvetja, ki smo ga nato v procesiji nesli v cerkev.

Med sv. mašo smo prisluhnili branju pasijona, ki poroča o zaroti proti Jezusu, zadnji večerji z učenci, Jezusovem trpljenju v vrtu Getsemani, sodnem procesu, obsodbi na smrt, smrti na križu ter o pokopu.

Ponovno smo ozavestili resnico o Jezusovem kraljestvu, ki ni zemeljsko, ampak je kraljestvo Ljubezni in Miru. Jezus vlada v srcih ljudi. Prišel je, da bi premagal smrt in nam odprl pot do svojega Očeta.

Napisala: Marinka Murgelj

Na 4. postno nedeljo smo se župljani Mirne Peči odpravili na romanje na Veselo Goro.

Napisal: Franci Ramovš